IT / SL

Postopek zaposlitve italijanskega delavca pri slovenskem delodajalcu

1) Prosto delovno mesto oz. vrsta dela mora biti po zakonu javno objavljeno. Za javno objavo lahko še vedno brezplačno poskrbi Zavod v svojih prostorih in na svojih spletnih straneh, lahko pa se objavi v drugih sredstvih obveščanja.
Delodajalec odda »Prijavo potrebe po delavcu, obrazec 0,48«, ki je v Sloveniji za zaposlitev obvezen obrazec. Na prijavi označi v rubriki 19.1, da želi zaposliti delavca iz držav članic EU/ EGP in v kolikor delavca še nima, v rubriki 22.3 označi, da zavod posreduje pri iskanju primernih kandidatov iz držav članic EU in EGP.
Če gre za zaposlitev znanega kandidata, lahko delodajalec na Prijavo potrebe po delavcu napiše 5 dnevni rok za prijavo, v nasprotnem primeru pa je rok za prijavo kandidatov iz držav EU ali EGP najmanj 30 dni.

2) Za delavce iz EU/EGP, ki se bodo zaposlili v Sloveniji ni več potrebna predhodna pridobitev delovnega dovoljenja, zato je sam postopek zaposlitve lažji in hitrejši kot pri zaposlovanju državljanov tretjih držav.

3) V kolikor bo delavec iz EU v Sloveniji opravljal t.i. regulirani poklic, je potrebno pri Ministrstvu za delo zaprositi za priznavanje reguliranega poklica, kar je dobro storiti čim prej, saj so za to dolge čakalne dobe. Več informacij o tem na: http://www.mddsz.gov.si/index.php?id=5819

4) Z delavcem se sklene delovno razmerje skladno s slovensko delovno pravno zakonodajo. Sklene se pogodba o zaposlitvi.

5) Delavca seprijavi v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Na Zavod za zdravstveno zavarovanje mora delodajalec poleg ostalih dokumentov potrebnih za zaposlitev delavca dostaviti tudi kopijo identifikacijskega dokumenta tujca (potnega lista ali osebne izkaznice).

6) Za delavce iz EU delovne knjižice niso obvezne, z njimi delovne dobo v svoji matični državi ne morejo dokazovati.

7) Pred zaposlitvijo si oseba pri Davčnem Uradu pridobi davčno številko, nakar si na banki odpre transakcijski račun. Postopki pridobitve davčne številke za fizične osebe, ki v Sloveniji nimajo začasnega prebivališča je opisan na internetni povezavi Davčnega urada RS.
Glede obdavčevanja obstaja Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Italijo in Slovenijo.

 


Socialno varstvo


Nadomestilo za brezposelnost
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti so:
- denarno nadomestilo;
- povračilo prevoznih in selitvenih stroškov;
- pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Informacije o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, pravicah in obveznostih brezposelnih oseb, programih aktivne politike zaposlovanja ter ostale koristne informacije s področja brezposelnosti, zaposlovanja, stanja na trgu dela lahko pridobite na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si/
Prijava brezposelne osebe
Pri Zavodu RS za zaposlovanje se kot brezposelna oseba lahko prijavite:
- če ste dopolnili 15 let starosti in ne izpolnjujete pogojev za upokojitev ter izpolnjujete splošne zdravstvene pogoje za delo
- niste v delovnem razmerju,
- niste upokojenec,
- niste študent, dijak, vajenec ali udeleženec izobraževanja,
- niste nastopili zaporne kazni, daljše od 6 mesecev,
- ne prejemate ali ne boste prejeli odškodnine oziroma odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi,
- ne prejemate ali ne boste prejeli nadomestila zaradi konkurenčne prepovedi po pogodbi o zaposlitvi,
- ste tuji državljan in imate veljavno osebno delovno dovoljenje ter izpolnjujete ostale zakonske pogoje.

V evidenco brezposelnih oseb, z dokazili, da vaš dobiček v preteklem letu ni presegal določene višine, se lahko prijavite tudi:
- če ste samozaposlena oseba;
- če ste lastnik ali solastnik gospodarske družbe;
- če ste lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča

Pravne podlage:
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (uradno prečiščeno besedilo) /ZZZPB-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 107/2006)

Denarna socialna pomoč:
www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/

Zdravstveno zavarovanje

Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji izvajajo zdravstveni domovi in lekarne.
Specialistična ambulantna dejavnost obsega diagnostiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano. Bolnišnice so splošne ali specialistične. Bolnik se zglasi v splošni ali specialistični bolnišnici na podlagi napotnice osebnega zdravnika. Najzahtevnejše ambulantno in specialistično zdravljenje opravljajo klinike in inštituti. Specialistično zdravljenje je v večini primerov brezplačno, za določene storitve pa so potrebna doplačila, zlasti pri zasebnikih.
Klicna številka za nujni prevoz z reševalnim vozilom je 112.
Obseg kritja zdravstvenih storitev in izvajalcev storitev javnega zdravstva letno določi Ministrstvo za zdravje. Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovanim osebam lahko zagotovljeno plačilo zdravstvenim storitev v celoti ali pa delno, kar je odvisno od storitve.
V primerih, ko ni v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev (npr. presaditev organov in drugi najzahtevnejši operativni posegi ali zdravljenje zmanjšane plodnosti), se stroški krijejo v določenem odstotku o čemer je bolnik pred načrtovanim posegom obveščen. Invalidi in osebe z nizkimi dohodki imajo posebne olajšave pri zagotavljanju plačila zdravstvenih storitev, kadar gre za nujno zdravljenje.
V Sloveniji lahko uveljavljate potrebne zdravstvene storitve z Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oziroma drugim ustreznim potrdilom ali kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo prejme vsakdo, ki je obvezno zdravstveno zavarovan v Sloveniji. Veljavnost kartice potrjuje vsak sam na samopostrežnih terminalih, ki so nameščeni v zdravstvenih ustanovah.
S sklenitvijo delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi se tudi vključite v sistem obveznega socialnega zavarovanja. Delodajalec vas je v osmih dneh od sklenitve delovnega razmerja dolžan prijaviti v sistem zavarovanja. Enak postopek velja za samozaposleno osebo.

V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje lahko:
a) obvezno
Zavarovanci v sistemu zdravstvenega zavarovanja so vse zaposlene in samozaposlene osebe in vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino s strani slovenskega nosilca zavarovanja. Status zavarovane osebe pa lahko pridobijo tudi družinski člani, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom.
V slovenskem sistemu pravice iz obveznega zavarovanja obsegajo zavarovanje za primer bolezni in poškodb izven dela in zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni

b) prostovoljno
Poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko za pridobitev dodatnih pravic sklenete prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice.
Za prostovoljna zdravstvena zavarovanja se odločate sami, priporočljivo pa je, da se zavarujete za razliko do polne vrednosti storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.
Za dodatne informacije: http://www.zzzs.si/

Družinski prejemki

Vrste družinskih prejemkov:
- starševski dodatek (mesečni prejemek, ki traja 365 dni od rojstva otroka)
- pomoč ob rojstvu otroka (enkratni prejemek)
- otroški dodatek (mesečni prejemek – za dobo enega leta – za otroke do 18. oziroma do 26. leta starosti)
- dodatek za veliko družino (enkratni letni prejemek za družine s tremi ali več otroki)
- dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti)
- delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek – dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti)
Pri družinskih dajatvah velja načelo izplačila dajatev v državo, kjer prebivajo družinski člani, ne glede na državo njihovega stalnega prebivališča, v kolikor ne prebivajo skupaj z delavcem migrantom. Upošteva se zakonodaja države, kjer je migrant zaposlen. Da ne bi prišlo do prekrivanja dajatev, evropska ureditev vsebuje tudi pravila ravnanja v primeru, da upravičenje do družinskih dajatev nastopi po zakonodaji dveh držav. Zato se v primeru dvojnega upravičenja primarno upošteva družinska dajatev v državi stalnega prebivanja družinskih članov, medtem ko se iz države, kjer delavec migrant dela, plačuje le razlika, v kolikor je v tej državi znesek družinskih dajatev višji. Do družinskih dajatev so upravičene tudi brezposelne osebe, ki prejemajo dajatve za brezposelnost v skladu z zakonodajo države članice. Ta pravica se nanaša tudi na njihove družinske člane, ki prebivajo v drugi državi članici.
Stranke uveljavljajo pravice na predpisanih obrazcih – vlogah, katerim priložijo potrebna dokazila. Vsebina obrazcev in potrebna dokazila so predpisana s Pravilnikom o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov.
Vse pravice iz družinskih prejemkov se uveljavlja z zahtevkom, ki se v zakonsko določenih rokih vloži na Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče upravičenca. V primeru, da stalnega prebivališča le-ta nima, se pristojnost določi po njegovem začasnem prebivališču, če pa tudi tega nima, pa po sedežu delodajalca.

Zavarovanje za materinstvo

Varstvo materinstva je v Sloveniji urejeno pred porodom in po porodu. Pred porodom je varstvo materinstva urejeno v sistemu zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do plačila zdravstvenih storitev in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela.
Po porodu imajo starši pravico do:
- porodniškega dopusta
- očetovski dopust-očetovsko nadomestilo
- dopust za nego in varstvo otroka - nadomestilo za nego in varstvo otroka
- posvojiteljski dopust

Vsi obrazci za uveljavljanje zgoraj omenjenih pravic in ostalih pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo z ustreznimi informacijami so vam na voljo na spletni strani Ministrstva za delo družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/
Starostna pokojnina

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine:
- pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe (moški) in 38 let pokojninske dobe (ženska)
- pri starosti 63 let (moški), oziroma 61 let (ženska), če je dopolnil 20 let pokojninske dobe
- pri starosti 65 let (moški) oziroma 63 let (ženska), če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe
Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine se znižuje zaradi otrok, za katere ste vsaj pet let skrbeli in jih vzgajali.
Za uveljavitev pokojnine so potrebni ustrezni obrazci oziroma zahteve, ki so na razpolago na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (http://www.zpiz.si/) pod rubriko obrazci.

Pravna podlaga:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/2005 - uradno prečiščeno besedilo)

Vdovska pokojnina

Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova oziroma vdovec umrlega zavarovanca:
- če je do smrti zavarovanca, po katerem ji(mu) gre pravica, dopolnil(a) starost 53 let;
- če je bil(a) do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po zavarovančevi smrti ali
- če ji (mu) je po zavarovančevi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

Osnovno pravilo pri dajatvah iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja je seštevanje zavarovalnih dob ali dob prebivanja. To pomeni, da se zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah, sešteje in s tem omogoči pridobitev pogojev za prejemanje ustrezne pokojnine. Vendar pa je na drugi strani v veljavi načelo prepovedi prekrivanja zavarovalnih dob, s čimer se omejuje možnost, da bi bil delavec istočasno zavarovan v dveh državah.
Če ste bili zavarovani v več državah, boste pokojnino prejemali iz vsake države, v kateri ste bili zavarovani, ko izpolnite pogoje glede zavarovalne dobe po nacionalni zakonodaji. Pokojnine bodo ustrezale zavarovalnim dobam, ki so bile dopolnjene v vsaki državi. Starostno pokojnino prejemate ne glede na to, v kateri državi članici EU začasno ali stalno prebivate, pri čemer se pokojnina zaradi tega ne zmanjša, spremeni ali začasno ukine.

Pravne podlage:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) /ZPIZ-1-UPB4/ (Ur.l. RS, št 109/2009)

Urejanje postopkov, potrebna dokumentacija in dodatne informacije:
 http://www.zpiz.si

Invalidsko zavarovanje

Invalidnost po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je podana, če je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in če se ugotovi, da se zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
Zavarovanci so vse zaposlene kot tudi samozaposlene osebe. Prav tako zakon določa še nekatere druge kategorije zavarovancev, kot so npr. prejemniki nadomestila za brezposelnost, prejemniki starševskega dodatka in vajenci. Zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
- poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ne glede na pokojninsko dobo;
- poškodbe izven dela ali bolezni pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil z zakonom določeno pokojninsko dobo.
Vse obrazce oz. vloge (z navedbo obveznih prilog) za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja dobite na naslednji spletni strani ZPIZ-a ali pa na sedežu enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

 

Na spletnih straneh RTV Slovenija uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

> Preberi več

You have declined cookies. This decision can be reversed.

You have allowed cookies to be placed on your computer. This decision can be reversed.