To čezmejno praznovanje prvega maja že tradicionalno poteka na meji, tokrat v Krvavem potoku/Pesku, kjer je bil nekoč mejni prehod, ki ga je prehajalo na tisoče ljudi in prevoznih sredstev, kjer se je za prehod meje čakalo neskončno dolgo zaradi dolgih birokratskih postopkov. Danes so tu le še ostanki starih in zapuščenih objektov.
Vendar to ostaja tranzitno območje za tisoče obmejnih delavcev, ki še vedno čakajo na predpise, s katerimi bo priznano in zaščiteno njihovo delo.
Zato ponovno odločno zahtevamo, da vladi obeh držav priznata posebnost položaja obmejnih delavcev. Zaradi svojega statusa so utrpeli še eno škodo, saj se delavcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji, odreka enotni in univerzalni dodatek za vzdrževane otroke, čeprav je bila prav s tega območja Evropski komisiji poslana prijava, na podlagi katere je bil proti Italiji sprožen postopek za ugotavljanje kršitev na tem področju. Postopek je še vedno v teku. Prav tako ni zakonodaje, ki bi ščitila delo na daljavo, medtem ko je pravica do pokojnine za tiste, ki so delali v Italiji, že več kot dve leti blokirana zaradi nedelovanja pokojninskega zavoda Inps. To je le nekaj novih oblik prikrajšanj, ki so prizadele obmejne delavce ter še povečujejo težave na področju davčne ureditve in ureditve trga dela med obema sosednjima območjema:
zahtevamo, da Skupni odbor Slovenija-Furlanija-Julijska krajina obravnava in reši ta vprašanja, kot je bilo na primer to storjeno s Švico. Inflacija močno vpliva na dohodke delavcev in upokojencev ter znižuje kakovost življenja družin.
Inflacija je posledica vojne in špekulacij. Narašča potreba po pobudi, ki bi pripeljala vsaj do premirja med Ukrajino in Rusijo, da bi ustavili vojno s tisoči mrtvih, ranjenih in uničenjem, ki prizadene predvsem ukrajinske državljane. Evropsko unijo pozivamo, naj končno sprejme politične in ne le vojaške ukrepe, s katerimi bo poskušala ustaviti ta grozodejstva. Na prvi maj pa želimo tudi glasno opozoriti,
To čezmejno praznovanje prvega maja že tradicionalno poteka na meji, tokrat v Krvavem potoku/Pesku, kjer je bil nekoč mejni prehod, ki ga je prehajalo na tisoče ljudi in prevoznih sredstev, kjer se je za prehod meje čakalo neskončno dolgo zaradi dolgih birokratskih postopkov.
Danes so tu le še ostanki starih in zapuščenih objektov.
Vendar to ostaja tranzitno območje za tisoče obmejnih delavcev, ki še vedno čakajo na predpise, s katerimi bo priznano in zaščiteno njihovo delo.
Zato ponovno odločno zahtevamo, da vladi obeh držav priznata posebnost položaja obmejnih delavcev.
Zaradi svojega statusa so utrpeli še eno škodo, saj se delavcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji, odreka enotni in univerzalni dodatek za vzdrževane otroke, čeprav je bila prav s tega območja Evropski komisiji poslana prijava, na podlagi katere je bil proti Italiji sprožen postopek za ugotavljanje kršitev na tem področju. Postopek je še vedno v teku.
Prav tako ni zakonodaje, ki bi ščitila delo na daljavo, medtem ko je pravica do pokojnine za tiste, ki so delali v Italiji, že več kot dve leti blokirana zaradi nedelovanja pokojninskega zavoda Inps. To je le nekaj novih oblik prikrajšanj, ki so prizadele obmejne delavce ter še povečujejo težave na področju davčne ureditve in ureditve trga dela med obema sosednjima območjema:
zahtevamo, da Skupni odbor Slovenija-Furlanija-Julijska krajina obravnava in reši ta vprašanja, kot je bilo na primer to storjeno s Švico.
Inflacija močno vpliva na dohodke delavcev in upokojencev ter znižuje kakovost življenja družin.
Inflacija je posledica vojne in špekulacij. Narašča potreba po pobudi, ki bi pripeljala vsaj do premirja med Ukrajino in Rusijo, da bi ustavili vojno s tisoči mrtvih, ranjenih in uničenjem, ki prizadene predvsem ukrajinske državljane. Evropsko unijo pozivamo, naj končno sprejme politične in ne le vojaške ukrepe, s katerimi bo poskušala ustaviti ta grozodejstva.
Na prvi maj pa želimo tudi glasno opozoriti, da morajo Evropska unija in naše države sprejeti evropski steber socialnih pravic, začenši z javnim zdravjem, kot neizogibno prednostno nalogo, česar bi se morali naučiti iz pandemije virusa Covid.
Zdravstveno varstvo je treba ustrezno financirati, da se okrepi njegova javna in univerzalna vloga.
Za to so potrebne tudi reforme davčnih politik, ki zagotavljajo resnično progresivnost, da se zagotovijo sredstva, potrebna za ohranjanje blaginje. Vsi se zavedamo, da demografski trendi predstavljajo velike izzive, ki lahko vplivajo na samo vzdržnost socialne porabe.
Tako je nova zasnova razvoja Evropske unije s političnega, socialnega in gospodarskega vidika še toliko bolj nujna.
Upamo tudi na intenzivnejše sodelovanje med državama na področju varstva okolja, izobraževanja in trga dela ter gospodarskega povezovanja, začenši z logistiko, turizmom, raziskavami in inovacijami.
Prav tako upamo na korenito spremembo politike do priseljencev, da bi jim zagotovili humanitarno in dostojanstveno obravnavo ter politike sprejema in vključevanja, pri čemer se je treba zavedati pomanjkanja delavcev, ki pesti obe državi.
Ob prvem maju smo kot vedno združeni v idealih miru, pravic in pravičnejše družbe.
