EVROPSKI PREDPISI o socialni varnosti ne nadomeščajo različnih sistemov, ki v posamezni državi urejajo socialno varnost z enotnim sistemom, omejuje se le na njihovo usklajevanje.

Določajo skupna pravila, ki bi jih morale spoštovati države članice in ne škodijo osebam, ki koristijo osnovno načelo prostega gibanja in bivanja na območju EU in Evropskega ekonomskega prostora. Vsak »evropski državljan« ima pravico do popolne zdravstvene zaščite. Predpisi ti po eni strani zagotavljajo enakost pri obravnavi v primeru z državljani države, kjer delaš, po drugi strani pa se zagotavlja specifično varstvo, če želiš uveljavljati pravice do dveh ali več držav.

Če gre za začasno bivanje, boš še naprej zavarovan v državi običajnega/ stalnega bivanja. Če pa se dejansko seliš v drugo državo, imaš enake pravice, kot državljan tiste države. Če živiš v eni državi in delaš v drugi državi, moraš pri svojem zavodu za zdravstveno zavarovanje zaprositi za izdajo S1 obrazca in ga predložiti pri pristojnem zavodu države, kjer živiš (velja tudi za vzdrževane družinske člane).

začasno bivanje v tujini evropska kartica zdravstvenega zavarovanja
čezmejni delavec upokojenec obrazec S1
načrtovano zdravljenje obrazec S2 (dovoljenje)

 

Pravica do zdravljenja v državi bivanja in do odškodnine v državi zavarovanja

poklicna bolezen upravičen si do oskrbe v državi bivanja in denarnih izplačil iz države zavarovanja
bolezen, za katero oseba zboli v drugi državi èpristojna država zadnje zaposlitve

 

V primeru nezgode pri delu:

nezgoda pri delu = delodajalec je dolžan podati prijavo pristojnemu zavodu
če delodajalec ne poda prijave delavec sam prijavi nezgodo
nezgoda v drugi državi država, kjer je do nezgode prišlo pošlje vso dokumentacijo pristojni državi
sprememba bivališča po nezgodi obrazec DA1

pri instituciji pristojni v času nezgode

 

Socialni transferji

  • Denarna socialna pomoč  namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana.
  • Posebni obliki izredne denarne pomoči sta pogrebnina in posmrtnina. Gre za pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in za pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina).
  • Varstveni dodatek. Z njim se upravičencem zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…). Namenjen je posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

 

Starševsko varstvo in družinski prejemki

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo:

  • pravica do dopusta (materinski, očetovski, starševski),
  • pravica do nadomestila,
  • pravice iz naslova krajšega delovnega časa,
  • pravica do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok,
  • pravica do nadomestila v času odmora za dojenje (od 1. 9. 2014).
  • starševski dodatek (mesečni prejemek, ki traja 365 dni od rojstvaotroka),
  • pomoč ob rojstvu otroka (enkratni prejemek),
  • otroški dodatek (mesečni prejemek – za dobo enega leta – za otroke do 18. leta starosti),
  • dodatek za veliko družino (enkratni letni prejemek za družine s tremi ali več otroki),
  • dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti),
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek – dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti).

 

Dodatni socialni transferji oziroma subvencije in znižana plačila:

  • znižano plačilo vrtca,
  • subvencija malice za učence in dijake,
  • subvencija kosila za učence,
  • oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
  • prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
  • subvencija najemnine.

 

Dodatek za pomoč in postrežbo?

Do dodatka za pomoč in postrežbo ste upravičeni, če ste:

  • upokojenec s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in potrebujete pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
  • slepi ali slabovidni in ste zaposleni oziroma opravljate dejavnost,
  • slepi in ste zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu zavoda/upokojencu,
  • nepokretni in ste zaposleni ali opravljate dejavnost, primerno svojim delovnim zmožnostim.

 

Socialni transferji za dijake in študentom?

štipendije, študentom pa je na voljo tudi subvencionirana prehrana.

 

Dodaten material

Varstveni dodatek Upravičenci po tem zakonu so državljani ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter tujci ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujci), ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški

(2) Poleg upravičencev iz prejšnjega odstavka lahko pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

 

4. člen
(namen denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)

(1) Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

(2) Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).

(3) Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

(4) Prejemnik ali prejemnica (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

 

Družinski prejemki

Vrste družinskih prejemkov:

  • starševski dodatek (mesečni prejemek, ki traja 365 dni od rojstva otroka),
  • pomoč ob rojstvu otroka (enkratni prejemek),
  • otroški dodatek (mesečni prejemek – za dobo enega leta – za otroke do 18. leta starosti), Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do prejema otroškega dodatka se lahko uveljavlja pri Centru za socialno delo, kjer ima upravičenec stalno prebivališče oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva, če je posameznikovo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih
  • dohodkovni razred za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta
  • dodatek za veliko družino (enkratni letni prejemek za družine s tremi ali več otroki),
  • dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, pravica traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebna nega zaradi zdravstvenih razlogov, vendar najdlje do njegovega 18. leta starosti, po 18. letu starosti pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti),
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek – dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti).

 

Kadar obstaja verjetnost, da družina denarnega prejemka ne bo namenila za namene, za katere ga je dobila, lahko center za socialno delo odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju, ampak v obliki konkretnih dobrin.

 

Opozorilo:

Nekateri predpisi kot pogoj določajo stalno prebivališče v Sloveniji.

Tudi iz tega razloga vam priporočamo, da se obrnete na naše službe.